|
|
| 24. 2. 2015 |
| Paradana |
| Sodelujoči: Marko Erker, Andrej Kristan, Božo Remškar |
Sem pozabil omenit, nadaljevanje v Spodnjem meandru sta prvopristopnika krstila za A1, avtocesto v globino.
Kljub ne preveč lepi nedelji, ki je prinesla nov sneg, in slabši napovedi za torek, smo se trmasto odpravili pogledat kam nas A1 pelje.
Pot do jame je tokrat trajala nenormalno dolgo. Smo najprej 3 ure kopali avto iz snega, saj je večkrat nasedel na južnem snegu na poti do Male lazne. Potem smo se odločili, da parkiramo na koncu asfalta nad Predmejo in gremo do jame po zimski poti, čez Paradana strasse. To nam je med sneženjem vzelo še dodatni 2 uri in pol. Pa smo le srečno prišli do info točke in potem po res globokem snegu do jame. Na srečo na poti in pred jamo vsaj ni pihalo.
S to zamudo skočimo v jamo, v kateri je kljub novi zimi rekordno malo ledu, in v solidnem času prispemo dol. Malo pojemo, potem pa na delo. Opremimo brezno in se spustimo dol. Po začetni ožini je kar lepo prostorno. Globine je nekaj več kot sem pričakoval in celo štukane vrvi ostane le nekaj metrov. Skala spodaj mestoma močno spominja na tisto v Treh gobicah. Brez pravega prepiha iščemo nadaljevanje in ga Jokl najde v spodmolčku malo nad dnom. Meanderček zapira položena skala, za ovinkom pa še ena. Ju uspemo obklesat in se stlačit mimo. In čez nekaj metrov veselje – spet ožina, za njo pa novo brezno, v katerega globinomer paaaaadaaaaa, se odbije, paadaa in to ponovi še enkrat. S tem odkritjem smo bili dovolj zadovoljni, da smo se pobrali od tam, se okrepčali in se odpravili ven. Tri ure plezarije do vhoda, potem pa še 2 do avtov, kjer smo končali ob 1h zjutraj. |
| Marko |
| Foto >> |
| 25. 1. 2015 |
| Paradana |
| Sodelujoči: Marko Erker, Marko Kavčič, Andrej Kristan, Tjaša Rutar, prej pa še Dejan Novak, Milan Merlak, Janez Stražišar, Matjaž Božič, Špela Borko in morda še kdo |
Saj ne, da se v času od zadnje objave ni nič dogajalo, samo novičke ni nihče objavil. Smo veliko delali v Paradani in jamah v okolici Logatca.
Med drugim smo se lotili tudi ponovnih raziskav v starih delih Paradane - v Treh gobicah. Do tja so člani JDL prišli že v letih 1977 in 1978. Glede na prisoten prepih in ne preveliko globino bi bilo to idealno delovišče za tiste, ki v jamo ne bi želeli do dna in za več dni. No, v nekaj akcijah smo meandre do tam opremili in tudi že skoraj obupali nad ozkim nadaljevanjem, v katerem prepiha skoraj ni bilo. Tudi zahtevnost jame v tem delu ni niti približno primerljiva s spodnjimi deli - polno je ozkih meandrov in ožin, ki pobirajo moči. Pa se najdeta Jokl in Marko K, ki Tri gobice falita in se v Spodnji meander stlačita višje gor. In glej ga zlomka, tam je prepih, pa še brezno na koncu. In to brezno z vsaj 24 m globine, ki pripelje na globino cca. Treh gobic, a nekaj metrov vstran. |
| Marko |
| 17. 8. 2014 |
| Odprava v Črno goro |
| Sodelujoči: Marko Erker, Drago Korenč; JK Brežice, JK Novo mesto |
Že nekaj let smo govorili o obisku Črne gore. Ne nujno jamarsko obarvanem. Tokrat pa se nam je ponudila priložnost in sva se s članom JK Novo mesto pridružila odpravi JK Brežice. Že leta 2010 so na Lovćenu raziskovali na področju Zverinjačke rupe in si za kasneje pustili obetavno novo brezno z nadaljevanjem na 180 m globine - Sistem Pala skala. Letos je bila tako glavnina dela usmerjena v odkrivanje novih globin v tej jami, ki smo jo na koncu poglobili na 450 m, za prihodnji obisk smo si pa prihranili perspektivno nadaljevanje na samem dnu. Poleg te jame smo obiskali in izmerili še nekaj manjših jam v okolici.
Seveda pa nismo samo jamarili. Na pohodih smo si ogledali tudi nekaj okolice kampa in navezali stike z domačimi jamarji in domačini.
Več pa v super prispevku tule. |
| Marko |
| 11. 5. 2014 |
| Paradana |
| Sodelujoči: Marko Erker, Andrej Kristan; Matjaž Božič (DZRJSRD), Karin in Tjaša Rutar (JSPDT) |
Solidna vremenska napoved in dejstvo, da bomo prihodnje vikende malo bolj zasedeni, sta botrovala ponovnemu obisku spodnjih delov Paradane.
Smo si zadali nalogo, da pogledamo kaj nam prinaša nadaljevanje Drsalnice, pa pritok dvorane MMM in morda še kako izgleda rov nad Bivakom.
Drsalnica nas je malce razočarala, saj se je takoj zaprla. Tisti rov nad bivakom je vzor zapacanosti z vlažno mivko, se pa dvigne za cca. 20 m, na koncu pa po skupaj 80 m rova še spusti nazaj dol. Rov je dobil ime Sinusi. 140 m rova in 68 m dviga smo pa uspeli namerit v Metru, ki iz višjih delov dovaja vodo v dvorano MMM. Tam je skala pretežno sprana in močno erodirana, na par odcepih pa domuje ravno prav pozicionirano blato, v katerem se lahko fino namažeš. Bo pa treba rov še obiskat, ker si na vrhu kamina obetamo še kako nadaljevanje.
Za konec še ta\'zanimiva statistika: Paradana se s 6908 m bliža novi tisočici.
|
| Marko |
| 23. 3. 2014 |
| Paradana |
| Sodelujoči: Marko Erker, Marko Kavčič, Andrej Kristan; Matjaž Božič (DZRJSRD), Andrej Hliš (JKŽ), Marjan Vilhar (JDLČP) |
Ta vikend smo se kljub malo slabši napovedi za nedeljo odpravili v jamo. Nabralo se nas je pa kar 6 iz 4 društev. Plan je bil po nekajtedenski suši pogledat najgloblje dele. V dveh ekipah smo pregledali Šipdik in nadaljevanje pod -812 na koncu Morie.
Pod Morio smo se spustili proti dnu brezna, ki nas je zadnjič ustavilo, globoko je dobrih 25 m, pri čemer zadnjih 10 m v ožini fino namaka voda in se nam ni dalo pogledat, če ima na dnu nadaljevanje. To pa tudi zato, ker se je pred zožitvijo odprl drug rov, se obrnil navzgor in se čez 20 m razcepil v 2 brezni. Prvo nas je pripeljalo do ožin, kamina s slapom in sifona na pol metra manjši globini kot Šipdik. Zakaj manjši, pa v nadaljevanju. Drugo brezno se je končalo prej, s plitvim jezercem in nizkim prehodom. Na drugi strani se ni videlo veliko in se tako tudi tu ni imelo smisla zmakat v veliko prehladni vodi. Namerili smo 150 m rovov.
Skupina, ki je pregledala Šipdik, je sporočila, da je vodostaj še vedno malo višji kot prvič in so zato iskali vzporedna brezna, ki bi jih pripeljala za sifon. Uspelo jim je najti 2 ozka prehoda, polna redkega blata in vodo na dnu obeh. Nadaljevanja pa preozka za prehod. Ker so imeli še nekaj časa, so pogledali še dno velikega brezna proti Drsalnici, kjer tudi niso našli nadaljevanja.
Vodostaj pri bivaku je bil v soboto zvečer še normalen, zjutraj pa je pred odhodom Matjaž javil, da je vode polno. Ko smo bili dovolj tiho, smo slap slišali celo do bivaka. In res smo kmalu videli, da je imel prav. Voda je tekla že takoj za Igriščem, povišan je bil pretok višje gor in skozi Črni meander, na cca. -520 smo pa že skočili skozi slapek. Višje gor je bilo samo še slabše. Na Platoju mladih članov je scalo na prehodu tik nad sidriščem, skozi Oranžno brezno smo plezali cca. pol metra stran od neprijetnega pršenja, do Zgorje kuhinje pa bili že zdavnaj mokri do kože. Tu se stvari niso umirile in kar malo neprijetno je bilo poslušat bobnenje vode po zbiralniku. V nadaljevanju smo plezali skozi manjše in večje tuše, za posladek nas je pa še najbolj stuširalo nad Portonom od sedla gor. Na srečo vsaj snežilo ni zunaj.
Kolikor se mi je pot ven vlekla, sem ugotovil, da sem ven samo enkrat prej prilezel tako hitro. |
| Marko |
| 12. 2. 2014 |
| Pomoč pri odpravi posledic žledu |
| Sodelujoči: Člani jamarskega društva Logatec,Jamarska reševalna služba,prostovoljci |
Ko smo že mislili, da nas je zima obšla, je le ta postregla z obilico dežja, kateri se je v začetku spremenil v 60 cm debelo snežno odejo, na koncu pa velik del dežele zalil z debelo plastjo ledu.
Pod težo ledu so se počasi lomili drogovi daljnovodov, tako da je Logatec z okolico po petku 30. januarja ostal brez električne energije. V preteklosti je trajalo le dan ali dva, tokrat pa to kar dober teden. Tudi naši člani so se pridružili gasilcem in drugim silam zaščite in reševanja, skratka vsak je pomagal po svojih močeh.
Ko se je v sredo zvečer s pomočjo agregatov vsaj za silo umirilo, je zaradi napovedanih pada-
vin grozilo stanje poplav. Po ogledu požiralnikov Jačke in struge Logaščice, ki sta bila zasuta s polomljenim drevjem, je Drago opozoril občinski štab CZ v četrtek na bližajočo se grožnjo velike poplave. Marko je bil seznanjen z nastalo situacijo, povedal je , da so jamarski reševalci pripravljeni priskočiti na pomoč.
V petek zjutraj je Drago navezal stik z domačini, ki imajo ustrezno mehanizacijo, rade volje so se odzvali. Še istega dne so Janez Modic, Sebastijan Jurca in Marjan Maček s svojimi stroji napravili vlako proti strugu potoka, kjer se je pričel izvlek lesa, z jeklenico vitla je bilo potrebno
do pasu zabresti do podrtega drevja in vej. Jamarji in nekaj prostovoljcev, ki so se odzvali na pro-
šnjo za pomoč je do trde teme garalo v strugi in okolici potoka, gospa Irena Štirn je dovolila dostop strojev in osebja na njihovo dvorišče, teren je bil pripravljen za sobotno akcijo.
Domačim jamarjem je zgodaj zjutraj prišlo pomagat 23 članov JRS iz vse koncev Slovenije, na območje Logaščice se je razporedilo 19 prostovoljcev, člani CZ Brežice in njihovi vodniki reševalnih psov pa gasilci iz Belokrajnske regije, točneje Črnomlja. Jamarji in reševalci so prevzeli najbolj nevarne odseke, le z uporabo vrvne tehnike je bilo mogoče pomagati traktoristoma Modicu in Maček Tomažu, Marko Vrabl je posodil čoln, delovodja Hidrotehnika je s svojim vozilom dostavljal potrebno opremo, bližnji stanovalci in taborniki so prinesli čaj in druge priboljške, ude-
leženci čiščenja so se lahko tudi malo pogreli ob novo nastalih kresovih.
V nedeljo je kot za stavo deževalo, toda to ni ustavilo okrog 25 prostovoljcev iz cele Slovenije, najmanj je bilo tistih, katere je naraščajoča voda ogrožala. Jamarji so pospravili sobotno delovi
šče, z razrezom lesa so pomagali gasilci Pgd Dolnji Logatec, skavti so razdelili čaj.
V treh dneh so sodelujoči zagotovo z napornim delom preprečili veliko poplavo, polomljeno drevje, ki bi ga voda odplavila v požiralnike bi za dolgo časa onemogočilo normalni pretok vode,
iz požiralnikov bi bilo debla nemogoče odstraniti.
Logaški jamarji se sodelujočim zahvaljujemo za pomoč, posebno tistim ki so prišli od daleč, preprečena je bila nova katastrofa, kjub delu v izrednih razmerah se na srečo nihče ni poškodoval.
Odgovornim smo dokazali da se da, le delat je treba. |
| Viko |
| Foto >> |
| 2. 2. 2014 |
| Jamarska koča |
| Sodelujoči: člani društva |
| Nedelja 02.02.2014,drugi dan ko žledi v Logatcu.Z Dragotom se dogovoriva da grem pogledat kako kaj izgleda teren okoli naše koče.Po noči ko so padali daljnovodi ,ni elektrikei,drevesa se podirajo pod težo ledu me zapelje do obrtniške cone,sam odhiti k gasilcem,se odpravim skozi podrt gozd do koče.Drevesase naslanjajo ena ne drugo ,veliko je polomljenih,vse skupaj pa se je nekako ognilonašim streham na drvarnici,ognjišču,le urujena breza se je naslonila na strehu ampak upam da je le ta zdržala.To je bilo v nedeljo 02.feb.2014.Minil je teden ,kako danes ko smo že malo pozabili na žled izgleda naša koča pa ne vem,bomo šli pogledat.Bil je naporen teden verjetno za vse nas,za tiste ki so pomagali pri gasilcih,civilni zaščiti,popravilih agregatov,v komunalnih službah,skratka vsi tisti ,ki smo reševali težave v službah ob enem pomagali tudi ljudem v stiskah taki pač smo jamarji. |
| Viko |
| Foto >> |
| 30. 12. 2013 |
| Paradana |
| Sodelujoči: Marko Erker, Drago Korenč, Andrej Kristan; Anže Oblak (DRPŠL) |
Končno smo imeli spet čas in kolikortoliko solidno vreme, da smo si lahko privoščili en spodoben obisk Paradane. Štartali smo v soboto, ven pa imeli namen prit po možnosti v ponedeljek, odvisno od vremena zunaj. Je bil namreč z nedelje na ponedeljek obetan sneg do nižin in kidanje pred avtom vsaj do Male lazne ni dišalo nobenemu od nas.
Jama se je v dnevu in pol od obilnih padavin sicer kar solidno odtekla, tako da smo v bivak prispeli ravno prav mokri, da nam ni bilo treba takoj naprej delat.
Zjutraj smo šli pa do brezna na koncu Železne kapice. Po tem, ko sem se malo razgledal, je bilo še ne 10 m globoko brezno hitro opremljeno in šibnili smo naprej po prosto prehodnih rovih. Kot bi lahko bili že navajeni, je bilo tudi tu par različnih variant za prit na isto mesto. A tokrat nobenih dodatnih odcepov, ki bi se končali z vprašajem. Vse je šlo v eno smer - proti eni zoprni ožini in še bolj zoprnem koncu le-te. In na drugi strani - možic. Ko je Anže povedal zanj, si nisem niti od daleč predstavljal kam smo prišli, ko sem bil pa tudi sam na drugi strani, se mi je pa hitro posvetilo, ker sem v dvorani pri tistem 'breznu' bil ravno na zadnji akciji. Prišli smo namreč na drugo stran Črnega meandra, na drugo stran tiste ožine na njegovem začetku (ali pa koncu). Ima pa tudi ta dvorana nadaljevanje, za katerega bo potrebna vrv. Nas bo ta rov očitno še videl. Na povratku smo namerili za cca. 300 novih metrov rovov, pri čemer bypassov niti merili nismo več.
Že na poti nazaj je bilo opaziti povišan nivo vode v jami. Slapovi so bili močnejši, srednji del Vodnega meandra pa bolj živahen. Smo v bivaku izvedeli, da je zunaj dopoldne fino pralo. Na srečo je tudi nehalo, napoved za noč pa ni obetala preveč snega. Smo si kar konkretno oddahnili, ker se nam je obetala še ena noč v jami. Zjutraj, ko smo jo mahnili ven, smo pa opazili vodo na mestih, kjer je do zdaj še nismo. In smo vedeli, da bomo precej mokri tudi od zunaj. Malo je scalo že iz Samega in iz Črnega meandra. Oranžno brezno je bilo pa sploh lepo vodnato, a na srečo v glavnem kak meter ali dva stran od vrvi. Med Zgornjo kuhinjo in meandrom na -300 je bilo še največ vode in še najmanj smo se ji uspeli ognit. In potem smo videli, da je bilo v jami celo manj vode kot na predvaji konec avgusta. Še dobro, da takrat nismo rinili kaj nižje. Ledu nad Portonom ni bilo preveč, a vseeno dovolj, da nam jo je skoraj zagodel. V času odjuge bomo morali še bolj pazit na taleč led. V vhodni dvorani so nas za sladico čakale zmrznjene skale, ki so ponavadi prosto preplezljive. Še malo štrikanja in smo bili zunaj.
Posodobljen je že tudi načrt, ki je bil dodan pri eni od prejšnjih novic. |
| Marko |
| Foto >> |
| 15. 12. 2013 |
| Dimnice |
| Sodelujoči: Člani društva in prijatelji |
| Kakor že nekaj zaporednih let, koledarsko leto zaključimo z obiskom neke turistične jame. Letošnje leto smo ponovno obiskali Dimnice. Samih članov društva je bilo bolj malo, zato pa več simpatizerjev, prijateljev in bivših jamarjev. Zutraj se hitro napotimo iz meglenega Logatca na sončno Primorsko, kjer nam Andrej pred jamo razloži podrobnosti okoliškega Krasa. Tudi sam ogled je potekal v prijetnem vzušju. Ogledali smo si še cerkev Sv. Martina v Slivjah in seveda dan zaključili v dobri družbi, z zagotovilom da se drugo leto spet srečamo. |
| Viko |
| Foto >> |
| 27. 10. 2013 |
| Paradana |
| Sodelujoči: Marko Erker, Marko Kavčič, Andrej Kristan; Matjaž Božič, Bor Vidic (DZRJSRD), Andrej Hliš (JKŽ), Božo Remškar (JDDR) |
Tokrat je bila na raziskovanju najštevilčnejša ekipa doslej. 7 članov je štela odprava in vsi smo vsaj eno noč prespali v bivaku. Smo ugotovili, da je za 7 oseb že skoraj neudoben, a lepo topel.
Zdaj pa k raziskavam... Tokrat nas je bilo dovolj za 2 skupini, šli smo pa pregledat brezno pod Morio in del, ki se že nad vodnim meandrom odcepi od rovov proti njemu - Železno kapico.
Prvi del se čez čas razcepi na zgornjega in spodnjega, prvi je že poimenovan - Črni rov, drugi še ne, se pa spusti do -810, kjer nam je zmanjkalo vrvi.
Železna kapica ima tudi precej odcepov, od katerih se večina konča v Morii, glavni rov pa pred novim breznom.
Za nami je jamo obiskalo še nekaj Domžalčanov (DZRJSRD) in Podlasic (ŠJKPT). Ti so šli nekateri kondicirat, drugi podirat osebne globinske rekorde. V končni fazi sem pa samo vesel, da zna Jokl delat metuljčka in da smo pustili par metrov vrvi viška na dnu Logaškega grabna... |
| Marko |
1
2
3
|
Zadnje novice:
2. 6. 2018 - vaja civilne zaščite občine Logatec
Sodelovanje na vsakoletni vaji civilne zaščite občine Logatec
Več >>
|
3. 6. 2017 - vaja civilne zaščite občine Logatec
Vaja zaščite in reševanje Logatec 2017
Več >>
|
17. 5. 2017 - Logaške koliševke
vaja nove vrvne tehnike z uporabotirolske prečnice
Več >>
|
14. 8. 2016 - Odprava v Črno goro 2016
Odprava v Črno goro 2016
Več >>
|
17. 6. 2016 - Skednena jama-Advature race Slovenija 2016
Pomoč pri izvedbi tekme v Advanture race Slovenija 2016 ,pri izvedbi v Skedneni jami.
Več >>
|
|
Jamarsko društvo Logatec