Spust poteka v vsakem vremenu. Priporočamo primerno obutev in obleko.

Poleg redne jamarske dejavnosti organizira Jamarsko društvo Logatec enkrat letno sedaj že tradicionalne oglede Logaške jame. Takrat lahko brez ključa in znanja plezalne tehnike sicer nedostopno jamo obišče vsakdo, ki ima le malo poguma.

Od sorodnih jamarskih prireditev se ta loči po tem, da ima jama 30 m globoko vhodno brezno, za katerim šele ležijo vodoravni deli. Obiskovalce spuste jamarji z ročnim vitlom v brezno, ki mu sledi še okrog 450 m bolj ali manj vodoravnega rova. Glavna privlačnost oz. posebnost te prireditve je spust v vhodno brezno s preprostim ročnim jamarskim vitlom.

Spusti za javnost so se v Logatcu pričeli v Gradišnici, to je breznu o katerem piše že Valvasor, saj je s svojim vhodom ogromnih dimenzij (20 x 40m) in globino 65 - 85 m burila domišljijo domačinom in je bila poznana daleč naokrog. Prvi jo je raziskal V. Putick 1886 leta. Ob vhodu v jamo je dal postaviti lesen vitel, samim raziskavam je prisostvovalo veliko radovednežev, povečini Logatčanov. Spomin na ta podvig je ostal še dolgo živ.
1957 leta se je v Logatcu ustanovilo Jamarsko društvo Logatec, ki je nekaj let kasneje, jeseni 1964 leta, organiziralo spust v Gradišnico. Uporabljen je bil vitel, ki je služil raziskovanju jam za časa Logaške sekcije, ki jo je vodil Ivan Dolar, ter za spust za javnost leta 1938.

Zanimanje za tovrstne spuste se je močno povečalo. Za drugo jamo je društvo izbralo Logaško jamo. Jama, ki je bila odkrita 1962. leta je za ta namen zelo primerna. Vhod je majhen, tako da ni nevarnosti, da bi kdo ponesreči padel vanjo.

Vhodno brezno, ki se navzdol zvonasto širi, je 30m globoko, zadane pa sredino horizontalnega rova, ki je lepo zasigan. Prvi spust vanjo je bil leta 1974, naslednji 1977, poslej pa vsako leto z izjemo leta 1986, ko je bil spust (ob okrogli 100. obletnici prvega) prestavljen v Gradišnico.
Spust je običajno zadnjo nedeljo v maju. Dan pred spustom jamarji označijo pot do jame ter pripravijo vse potrebno pri vhodu ter razsvetljavo v jami. Obiskovalci se po spustu na dno brezna sprehodijo po jami. V Logaški jami je pod vhodom skoraj vodoraven, električno osvetljen rov. Obiskovalci si v spremstvu jamarja ogledajo rov v dolžini 350 m, za kar potrebujejo cca. 1,5 ure. V rovu ni poti, zato zahteva njegov ogled nekaj spretnosti, je pa zato bolj atraktiven. Na ta način si je Logaško jamo ogledalo že preko 5000 ljudi. Pridite tudi vi!

Nekaj panoramskih fotografij, projiciranih na kroglo, je na voljo tule. Posnel jih je Boštjan Burger.

Za vse informacije se obrnite na društvo.